VodenjeVodstvene sposobnosti so eden ključnih elementov zadovoljstva na delovnem mestu,  saj uspešen vodja pomembno prispeva k dobremu počutju zaposlenih, k delovni uspešnosti in zdravemu delovnem okolju. In katere so tiste veščine, ki jih mora imeti uspešen vodja?

Strokovna literatura najpogosteje omenja naslednje:

1. Vodenje z lastnim zgledom

Vodenje z lastnim zgledom je največkrat omenjena veščina dobrega vodje, ki ima pomemben vpliv na občutek pripadnosti delovni organizaciji. Pomeni, da vodja  deluje in se vede tako, kot to pričakuje od zaposlenih. Ta veščina prepleta usklajenost besedne in nebesedne komunikacije; kar vodja zaposlenim sporoča z besedami, podkrepi tudi z dejanji. Dejanja pa so pogosteje bolj prepričljiva in na zaposlene učinkujejo v večji meri kot besede.

2. Komunikacijske veščine


Komunikacija je del vseh vidikov vodenja. Kako bi sicer lahko vodja svoje zamisli in ideje uspešno prenesel zaposlenim, učinkovito ter nedvoumno podal navodila, se uspešno pogajal s poslovnimi partnerji, predstavljal ideje širši javnosti, itn.  In najboljše pri tem? Komunikacijskih veščin se je mogoče naučiti in jih izboljševati. To velja tudi za asertivno komunikacijo, ki na spoštljiv in jasen način pomaga udejanjati želje, navodila, ideje. Navodila in ideje, ki so predstavljene neposredno, jasno in preprosto ter so razumljive, so zaposlenim blizu in zato dobro sprejete. Dobre voditelje odlikujeta tudi sposobnost poslušanja in zagotavljanje povratnih informacij.  

3. Spodobnost timskega dela


Med veščine uspešnega vodje se uvršča tudi  ustrezno tvorjenje delovnih timov ter upravljanje z njimi, hkrati pa tudi delo znotraj delovne sredine. Še pred sestavo tima, si mora vodja odgovoriti na nekaj temeljnih vprašanj: ali člani tima razumejo cilje in se strinjajo z načinom dela, ali vedo, kakšni standardi so pričakovani,  so pravila in navodila dovolj jasna in kako je z možnostjo posvetovanja ter poročanja?

4. Načrtovanje in organizacija


Načrtovanje je most, ki povezuje trenutno stanje s želenim stanjem v prihodnosti. Dober načrt odgovori na vprašanje: »Kako doseči zastavljen cilj?«. V načrtovanje sodi tudi sodelovanje z zaposlenimi pri snovanju načinov dela. Organizacija pa se navezuje na upravljanje časa, prioritete in na premišljeno zastavljanje delovnih nalog. Organizacija lahko zajema tudi sistematizacijo delovnega okolja (sistem prodaje, nabave, finančni sistem ...).

5. Jasno zastavljeni cilji in naloge


Jasno zastavljeni cilji in naloge so ključni za uspeh. Jasno zastavljena naloga je konkretna, časovno zamejena, realistična in zastavljena na način, ki omogoča kasnejše vrednotenje. S pomočjo jasno zastavljenih ciljev in nalog zaposleni natančno vedo, kaj se od njih pričakuje, kako bo delo potekalo in kakšen pomen imajo cilji za delovno organizacijo.

6. Skrb za zaposlene

Dobri vodje poznajo svoje zaposlene in poskrbijo tudi za to, da zaposleni na ustrezni ravni spoznajo njih. Pozorni so, da zaposleni vedo, kaj se od njih pričakuje oziroma kakšen je njihov prispevek v delovnem procesu. Poskrbijo tudi za  ustrezen sistem na področju izpopolnjevanja in izobraževanja zaposlenih ter priznavanja uspešnosti in nagrajevanja; slednja zaposlenim predstavljata motivacijo in krepita občutek pripadnosti delovni organizaciji. Pomemben del skrbi za zaposlene pa zajema tudi socialno in zdravstveno varstvo.

7. Samozavest in nadzor


Samozavest je tesno povezana s samoocenjevanjem in poznavanjem posameznikovih močnih in šibkejših lastnosti. K večji samozavesti prispevajo jasno zastavljeni cilji in standardi, ki so  posamezniku blizu. Za dobrega vodjo je značilno, da ima poleg dobrega samonadzora tudi dober nadzor nad delovnim procesom. Odlikuje ga dobro poznavanje strukture zaposlenih in njihovih delovnih nalog ter ustrezna presoja o tem,  koliko nadzora je potrebnega nad izvajanjem določene naloge in na kakšen način naj se ta nadzor izvaja.  Tako na primer kreativno delovno okolje zahteva več delovne svobode kot naloge, ki so jasneje zastavljene in bolj strukturirane.

8. Motivacija


Dober vodja razume pomen ustrezne motiviranosti zaposlenih za uspešno delo in dejavnike, ki  lahko vplivajo na posameznikovo motivacijo. Tako v veliki meri na motivacijo zaposlenih vplivajo realne naloge in delovni izzivi ter vrednotenje delovnega procesa, ki prispeva k osredotočanju na napredek. Pomemben del ustvarjanja spodbudnega delovnega vzdušja sta tudi nagrajevanje in priznanje za delo.
 

Viri:

  1. Adair, J. (2010). Develop your leadership skills. Kogan Page, London.
  2. Johansen, B. (2009). Leaders make the future. Berrett-Koehler Publishing, San Francisco, CA.
  3. Leadership Skills (2009). Infobase Publishing, New York.
  4. Stark, P. in Flaherty, J. (n.d.). The manager's pocket guide to leaderskip skills. HRD Press, Massachusetts.